Ker je socialnovarstvena storitev “osebna asistenca” financirana s strani države, del storitve osebne asistence pa sofinancira tudi uporabnik osebne asistence sam, je tako kot uporabniku, kot tudi državi in družbi pomembno, da so storitve osebne asistence, ki so namenjene uporabniku izvedene v njegovo korist, na njemu ustrezen in primeren način.
Osebna asistenca, je poleg ohranjanja zdravja in omogočanja samostojnejšega življenja uporabniku, namenjena tudi zdravljenju, izboljšanju in krepitvi zdravja uporabnika osebne asistence, njegovi osebni rasti, večji socialni vključenosti, doseganju osebnih in poslovnih uspehov ter suverenega, udobnega, varnega in srečnega življenja.
Naloga izvajalca osebne asistence je, da uporabniku osebne asistence zagotovi vse storitve osebne asistence na podlagi izvedbenega načrta in sodeluje pri pravilnem razporejanju osebnih asistentov ter izpolni vse obveznosti do zaposlenega osebnega asistenta v skladu z delovno zakonodajo, kolektivno pogodbo, zakonodajo s področja invalidskega in socialnega varstva, v skladu z Zakonom o osebni asistenci, Pravilnikom o osebni asistenci, navodili Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in internimi akti po načelih etičnega kodeksa v socialnem varstvu.
Pri vsem tem, pa ostaja najbolj ključnega pomena to, da se osebna asistenca izvaja tako, da ima uporabnik možnost samostojnega življenja in da sam odloča o storitvah osebne asistence, ki bodo sledile njegovi viziji in bodo predlogi in spodbude družinskih članov, prijateljev, družbe in strokovnih in laičnih delavcev, osebnih asistentov ter izvajalcev osebne asistence, vključno z zakonodajalci, ostali zgolj predlogi in pobude, o katerih se bodo uporabniki osebne asistence lahko vedno samostojno odločali.