Mirjana Borenović in Mateja Černelč sta leta 2018 na mednarodni konferenci Socialna prepoznanost in odnos do oseb s posebnimi potrebami v dobi tehnologije predstavili svojo raziskavo o uporabnosti spremljanja pouka s pomočjo sodobne tehnologije za težko gibalno ovirane in kronično bolne otroke v času, ko fizično ne morejo biti navzoči pri pouku. Kar je pred dvema letoma veljalo za »veliko in zahtevno prilagoditev« učencu s posebnimi potrebami, danes predstavlja reden dopolnilni način izvajanja pouka. Ta primer kliče k premisleku: »Katere vse izboljšave in prilagoditve bi lahko brez večjih zapletov vključili v izobraževalni proces, če se jih le ne bi držal glas »prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami«? Spoznajmo, da inkluzivna šola koristi vsem otrokom (bolj ali manj »posebnim«)!
Povzetek
V prispevku utemeljujemo, zakaj bi spremljanje pouka z oddaljene lokacije gibalno oviranim in kronično bolnim učencem koristilo pri njihovem šolanju. Predstavljamo primer dobre prakse na Osnovni šoli Majde Vrhovnik, kjer se spremljanje pouka od doma poslužujejo, kadar učenec s spinalno mišično atrofijo zaradi zdravstvenih težav ne more biti fizično prisoten pri pouku. V prispevek vključujemo mnenja vseh vpletenih v proces spremljanja pouka z oddaljene lokacije in se do metode kritično opredelimo.
