Kaj je osebna asistenca?

Osebna asistenca je pravica invalidnih, gluhih in gluhoslepih oseb, ki so jo 1. januarja 2019 začeli uporabljati na podlagi Zakona o osebni asistenci (ZOA), kateri je bil leta 2017 sprejet z večinsko podporo in predstavlja pomoč uporabnikom osebne asistence pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih sami ne zmore izvajati zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebujejo doma in izven doma, da lahko živijo neodvisno, aktivno in so enakopravno vključeni v družbo.

Osebna asistenca omogoča, da ima uporabnik osebne asistence nadzor nad organizacijo in oblikovanjem storitev osebne asistence glede na lastne potrebe, zmožnosti, življenjske okoliščine, pogoje ter želje. V primeru, da uporabnik ni zmožen upravljanja z lastno osebno asistenco, naloge uporabnika osebne asistence, prevzame njegov zakoniti zastopnik.

Storitve osebne asistence vključujejo pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, pomoč pri komunikaciji in obvezno prisotnost pri uporabniku v primeru najtežje invalidnosti, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, spremstvo, pomoč na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu ter pomoč pri drugih dejavnostih in aktivnostih, v katere je uporabnik vključen.

Uporabniku osebne asistence je zagotovljena prosta izbira izvajalca osebne asistence in osebnega asistenta.

 

Kdo je upravičen do osebne asistence?

Osebna asistenca je pravica uporabnika, ki zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev in:

    • je državljan RS s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, s stalnim prebivališčem v RS;
    • je star od 18 do 65 let;
    • živi ali bi želel živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe;
    • potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.

Uporabnik osebne asistence je glede na ugotovljene potrebe upravičen do enega ali več osebnih asistentov.

Če je upravičena oseba uveljavila pravico do osebne asistence pred dopolnjenim 65. letom starosti, je lahko upravičena do osebne asistence tudi po tem, ko dopolni 65 let.

V tem primeru se ponovno oceni potreba po osebni asistenci.

Osebna asistenca – Vloga

Vlogo za uveljavljanje pravice do osebne asistence vlagatelj ali njegov zakonit zastopnik vloži na krajevno pristojen Center za socialno delo. 

Komunikacijski dodatek

 Komunikacijski dodatek se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki izmed storitev osebne asistence potrebuje le pomoč pri komunikaciji in spremstvu.

Za dokazilo o:

  • gluhoti se šteje izvid zdravnika otorinolaringologa, da ima uporabnik najmanj 95-odstotno izgubo sluha po Fowlerju.
  • slepoti se šteje izvid okulista, da ima uporabnik 3., 4, ali 5. kategorijo slepote ali slabovidnosti po definiciji slepote.
  • gluhoslepoti se štejeta izvid zdravnika okulista, da ima uporabnik 1., 2., 3., 4, ali 5. kategorijo slepote ali slabovidnosti po definiciji slepote in slabovidnosti in izvid zdravnika otorinolaringologa, da ima najmanj 50-odstotno izgubo sluha po Fowlerju.

Upravičenec do komunikacijskega dodatka se lahko odloči za:

  • uveljavljanje pravice do osebne asistence v obsegu do 30 ur na mesec 
    Upravičenec, ki prejema  dodatek za pomoč in postrežbo oz. druge denarne prejemke zaradi potrebe po tuji negi in pomoči, polovico tega prejemka prispeva za izvajanje osebne asistence.

ali

  • denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb.

Komunikacijski dodatek – Vloga

Vlogo za pravico do komunikacijskega dodatka vlagatelj ali njegov zakonita zastopnik vloži na krajevno pristojen Center za socialno delo.