Namen skrbništva

Skrbništvo je posebna oblika varstva otrok, za katere ne skrbijo starši, in odraslih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Država zagotavlja varstvo tudi drugim osebam, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi.

Namen skrbništva za otroke je, da se s skrbjo ter z zagotovitvijo vzgoje in izobraževanja vsestransko razvije njihova osebnost in da se usposobijo za samostojno življenje in delo.

Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne zmorejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje.

Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov.

Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo

Sodišče osebo postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika, če zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi,

Sodišče odloči o postavitvi osebe pod skrbništvo, določi obseg obveznosti in pravic skrbnika in jo po pravnomočnosti pošlje pristojnemu centru za socialno delo.

Obveznosti in naloga skrbnika

Skrbnik mora v okviru svojih obveznosti in pravic skrbeti za varovančevo osebnost, ter pri tem upoštevati vzroke, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo. Naloga skrbnika je tudi, da si prizadeva izvajati zdravstvene ukrepe, ki so namenjeni odpravi teh vzrokov in usposobitev varovanca za samostojno življenje in delo.

Varstvo varovančeve osebnosti pomeni, da skrbnik varovancu, v okviru njegovih sposobnosti, omogoča oblikovati življenje po lastnih željah in predstavah.

Vloga skrbnika je prostovoljna in častna. Za skrbnika je lahko imenovana oseba, ki privoli, da bo skrbnik varovancu in ima ustrezne osebnostne lastnosti in sposobnosti za opravljanje obveznosti skrbnika.

Skrbnik ne more biti oseba:

ki ji je odvzeta starševska skrb

ki ni poslovno sposobna

katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca

ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju

katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju

od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti.

Če je mogoče in če ni v nasprotju s koristmi varovanca, se za skrbnika imenuje njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik, lahko pa tudi pravna oseba, ki pooblasti svojega zaposlenega, kot odgovorno osebo za izvajanje skrbništva.

Imenovanje skrbnika

Sodišče oziroma pristojni center za socialno delo pri imenovanju skrbnika predvsem upošteva želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti pomen in posledice imenovanja skrbnika in predvsem, če je tako imenovanje v korist varovanca. Sodišče oziroma pristojni center za socialno delo poleg želje varovanca, upošteva tudi želje njegovega zakonca, zunajzakonskega partnerja oziroma njegovih sorodnikov, če so v korist varovanca.

Upoštevanje koristi varovanca

Pri odločanju o obliki varstva varovanca, mora center za socialno delo ali sodišče upoštevati predvsem varovančeve potrebe in koristi.

Center za socialno delo kot skrbnik

Sodišče oziroma Center za socialno delo lahko odloči, da se osebi za skrbnika imenuje Center za socialno delo, ki pooblasti svojega delavca, kot odgovorno osebo za izvajanje skrbništva.

Sodišče oziroma Center za socialno delo lahko z odločbo omeji pravice skrbnika in odloči, da bo posamezne naloge skrbništva opravljal Center za socialno delo.

Dolžnost obveščanja

O tem, da je potrebno nekoga postaviti pod skrbništvo ali mu imenovati skrbnika za posebni primer, morajo center za socialno delo oziroma sodišče obvestiti:

upravni in drugi državni organi, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb, organi lokalnih skupnosti, delodajalci in nevladne organizacije, kadar pri izvajanju svojih pristojnosti oziroma opravljanju svojega dela zvedo za tak primer
zakonec, zunajzakonski partner, sorodniki, člani gospodinjstva in druge osebe, ki zvedo za tak primer.

Postopek postavitve osebe pod skrbništvo in imenovanja skrbnika

Ko center za socialno delo izve, da je potrebno nekoga postaviti pod skrbništvo ali mu imenovati skrbnika za posebni primer, takoj ukrene vse potrebno, da zavaruje njegovo osebnost, pravice in koristi.

V postopkih, v katerih sodišče odloča o postavitvi pod skrbništvo in imenovanju skrbnika, takoj ukrene vse potrebno za varstvo osebnosti, pravic in koristi osebe, ki potrebuje skrbnika, ter določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic.

Kadar je predlagatelj postavitve pod skrbništvo Center za socialno delo, navede, katero fizično ali pravno osebo naj sodišče imenuje za skrbnika, prav tako pa poda tudi mnenje o tem katero fizično ali pravno osebo naj sodišče imenuje za skrbnika, za zahtevo sodišča.

Kadar center za socialno delo oziroma sodišče odloči o imenovanju skrbnika za posebni primer, določi tudi obseg njegovih obveznosti in pravic.

Pravnomočna odločba o postavitvi pod skrbništvo in vpis v matični register

Center za socialno delo in sodišče pošljeta pravnomočno odločbo o postavitvi pod skrbništvo, imenovanju novega skrbnika in o prenehanju skrbništva v 15 dneh od njene pravnomočnosti upravni enoti, ki podatke o skrbništvu vpiše v matični register (osebno ime skrbnika in EMŠO, oziroma naziv pravne osebe, ki je skrbnik).

Zaznamba v zemljiški knjigi

Če ima varovanec nepremičnine, center za socialno delo in sodišče pošljeta pravnomočno odločbo o postavitvi pod skrbništvo, imenovanju novega skrbnika in o prenehanju skrbništva v 15 dneh od njene pravnomočnosti pristojnemu sodišču, ki napravi uradni zaznamek v zemljiško knjigo. (velja za postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva)

Obveznosti skrbnika, redno poslovanje in upravljanje s premoženjem varovanca

Skrbnik, ki zastopa varovanca, mora vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca ter skrbno upravljati njegovo premoženje.

Če ima varovanec premoženje, center za socialno delo ali sodišče odredi popis premoženje in ga izroči v upravljanje skrbniku.

Skrbnik v varovančevem imenu in za njegov račun samostojno opravlja dejanja, ki spadajo v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja, pri čemur ga vodjo varovančeve koristi.

Skrbnik se mora pred vsakim važnejšim opravilom posvetovati z varovancem, ki mora njegovo mnenje upoštevati, če razume pomen in posledice.

Brez dovoljenja centra za socialno delo skrbnik ne sme preseči okvire rednega poslovanja oziroma upravljanja varovančevega premoženja.

Skrbnik sme le z dovoljenjem centra za socialno delo:

odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine
odtujiti premičnine večje vrednosti iz varovančevega premoženja ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti
odpovedati se dediščini, volilu ali odkloniti darilo
skleniti pravni posel z varovancem, za katerega skrbi in
izvesti druge ukrepe, ki jih določa zakon.

V primeru dovoljenja centra za socialno delo, na predlog skrbnika center za socialno delo o tem izda odločbo.

Poročanje o izvajanju skrbništva

Skrbnik enkrat letno oziroma na zahtevo Centra za socialno delo, poroča o svojem delu in mu predloži račun o upravljanju premoženja. V poročilu morajo biti razvidna dejanja skrbnika, ki varujejo varovančevo osebnost, zlasti: varovanje zdravja, vzgoja in izobraževanje ter skrb za vse drugo, kar je za varovanca potrebno.

Poročilo o skrbništvu vsebuje tudi podatke o:

upravljanju varovančevega premoženja in razpolaganju z njim,
o varovančevih dohodkih in izdatkih ter
končnem stanju varovančevega premoženja.

Center za socialno delo pregleda skrbnikovo poročilo in vsaj enkrat letno obišče varovanca. Če so iz poročila razvidne manjše nepravilnosti pri delu skrbnika, center za socialno delo ukrene vse potrebno, da se odpravijo.

Ob večjih nepravilnostih, pri katerih obstaja verjetnost, da skrbnik ne skrbi vestno za varovančevo osebnost, pravice ali koristi ali ne upravlja skrbno varovančevega premoženja, center za socialno delo uvede postopek za razrešitev skrbnika in po potrebi ukrene vse potrebno za zavarovanje varovančevih koristi.

Povračilo stroškov in izdatki v zvezi s skrbništvom

Skrbnik ima pravico do povračila stroškov, povezanih z opravljanjem skrbniških obveznosti. Center za socialno delo lahko skrbniku za njegovo delo določi nagrado, če mora skrbnik zaradi zahtevnosti in odgovornosti dela imeti posebne kvalifikacije.

Izdatki za izvajanje ukrepov skrbništva v korist varovanca in nagrada za delo skrbnika se krijejo po naslednjem vrstnem redu iz:

varovančevih dohodkov
sredstev, dobljenih od oseb, ki morajo varovanca preživljati
varovančevega premoženja
proračuna Republike Slovenije

Obveznost povrnitve škode

Skrbnik mora varovancu povrniti škodo, ki mu jo prizadene z malomarnim opravljanjem svojih obveznosti ali s samovoljno opustitvijo obveznosti skrbnika.

Prenehanje skrbništva

Skrbništvo, preneha z odločbo sodišča, če so prenehali razlogi zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo.

Veljavnost pravnih poslov brez skrbnikovega dovoljenja

Veljavnost pravnih poslov, ki jih je sklenil varovanec, čeprav bi ga moral zastopati skrbnik, in pravnih poslov, ki jih je sklenil varovanec brez potrebnega skrbnikovega dovoljenja, se presoja po pravilih obligacijskega prava.

Skrbnik uporabnika osebne asistence je njegov zakoniti zastopnik

Skrbnika za otroke in odrasle osebe določa 240. - 244. člen Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19 in 67/19 – ZMatR-C)
Polnoletni uporabniki osebne asistence, ki nimajo procesne oziroma poslovne sposobnosti, na podlagi odločbe sodišča, lahko za njih opravlja procesna dejanja kot skrbnik, zakoniti zastopnik.