Precej dober odziv na posvet Tri osi razvoja socialnega varstva, ki ga je sredi junija pripravila Katedra za duševno zdravje v skupnosti na Fakulteti za socialno delo, je bil v bistvu pričakovan. Problematike na področju deinstitucionalizacije, sprejemanje zakona o dolgotrajni oskrbi in izvajanje osebne asistence v praksi so ta trenutek vroč kostanj. In kot je zaključil glavni predavatelj dr. Vito Flaker: vrniti socialno delo med ljudi, boriti se proti zapiranju uporabnikov pred družbo in vrniti CSD-jem strokovno avtonomnost.
Po uvodnem nagovoru Liljane Rihter, dekanje pristojne fakultete, je svojo minuto dobil tudi Dan Juvan, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti. Slušatelje je nagovoril s skopimi besedami rekoč, da področje slabo pozna, da pa bo ministrstvo imelo odprta vrata za težave na socialnem podiju. Kot je bilo slišati, so vendarle pričakovali od tako pomembnega predstavnika države nekoliko več angažiranosti in strokovne podkovanosti, ne glede na menjavo vlade. Rdeča nit posveta in kasnejše diskusije v skupinah je bila prenova centrov za socialno delo v smislu krepitve strokovnega dela, deinstitucionalizacija in dolgotrajna oskrba. Govorci so si bili skupni v upanju, da se bo področje socialnega varstva okrepilo. » V ospredje je treba postaviti uporabnika in njegovo suverenost v življenju, da pa bi to dosegli, je treba okrepiti stroko v smislu razvoja različnih storitev po meri človeka,« je bil eden od stavkov izrednega profesorja Flakerja na fakulteti. Pred nami je očitno reforma socialnega varstva oziroma jo kot potrebno vidijo nekateri akterji v državi. Zakaj? Obstajajo težave v birokratizaciji centrov za socialno delo in neenakost izvajalcev, opozorili so na netransparentnost oskrbe, in recimo opredmetenje uporabnika. Govorec je podal svoj filozofsko-socialni pogled na nekaj vprašanj. Kaj od obstoječega ohraniti in kaj spremeniti? Kajti po njegovem mnenju so CSD-ji hrbtenica socialnega varstva in bi z njimi morali tako tudi ravnati. Tisto, kar je nas kot izvajalca osebne asistence posebej zanimalo, je bil pojem deinstitucionalizacije v praksi in uvajanje prakse dolgotrajne oskrbe. Lahko bi rekli, da je slednja še velika neznanka, da nihče točno ne ve, kako se bo izvajala in predvsem ali bo finančno vzdržna. Bo pa njena prisotnost zagotovo vplivala na področje osebne asistence.
Monika Kubelj