Pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja: DPP

Dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ni odvisna od premoženjskih razmer upravičenca.

Dodatek za pomoč in postrežbo je namenjen poravnavi stroškov, nastalih zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih upravičenec ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb in potrebuje stalno pomoč in postrežbo drugega.

Upravičenci do dodatka za pomoč in postrežbo so:

• uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v RS,
• slepi ali slabovidni, ki so zaposleni ali opravljajo dejavnost,
• aktivni zavarovanci,
  • ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni zavarovanci,
  • ki so postali slepi ali slabovidni med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti
  • zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj za polovični delovni čas, ki ne morejo uveljavljati pravice do DPP na podlagi drugih zakonskih predpisov
    • Aktivni zavarovanci obdržijo pravico do DPP tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je delovno razmerje prenehalo brez lastne volje ali krivde ali če pridobijo pravico do pokojnine.
• nepokretni zavarovanci z najmanj 70 % zmanjšano možnostjo premikanja, ki niso v delovnem razmerju, tudi, če imajo pravico do zaposlitvene rehabilitacije
  • od dneva zaposlitvene rehabilitacije,
• osebe, ki so oslepele kot prejemniki pokojnine,
• slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu / upokojencu

Do DPP niso upravičeni:

• zavarovanci, ki so bili pretežni del zavarovani za ožji obseg pravic,
• upokojenci na podlagi Zakona o starostnem zavarovanju kmetov,
• upokojenci na podlagi tujih predpisov, kljub stalnemu prebivališču v RS, razen upokojencev držav nekdanje SFRJ.

Osnovne življenjske potrebe

Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za:

• opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb
  • kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno in opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja
• opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb,
  • kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo.

Odmera dodatka za pomoč in postrežbo

Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali pa le večine osnovnih življenjskih potreb, če je slep ali slaboviden, ali mu je potrebno stalno nadzorstvo, ali da je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 %, poda invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda.

Težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo, in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb.

Zmožnost premikanja je zmanjšana za najmanj 70 %, če se zaradi prizadetosti okončin ali ostalega gibalnega sistema ob pomoči ortopedskih pripomočkov ali tudi brez njih, kjer jih ni mogoče uporabiti, premikajo z veliko težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore. Zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70 % je podana:

• pri zavarovancih paraplegikih, ki so zaradi paralize spodnjih okončin vezani na invalidski voziček
• pri zavarovancih, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski voziček
• pri zavarovancih, ki se zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze, parapareze, hemipareze) z opornimi aparati premikajo s težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore
• pri zavarovancih z nadkolenskimi amputacijami okončin, ki se kljub uporabi protez lahko premikajo le s podporo bergel /palic
• pri zavarovancih s podkolenskimi ali nadkolenskimi amputacijami okončin, pri katerih ni mogoča uporaba protez in so trajno vezani na invalidski voziček
• pri zavarovancih z živčno-mišičnimi ali mišičnimi obolenji, pri katerih elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad funkcije mišic gibalnega sistema, da ni več možno samostojno premikanje v prostoru brez pomoči druge osebe
• pri zavarovancih z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin, s krni, neprimernimi za uporabo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih)

Dodatek za pomoč in postrežbo se upravičencu, ki:

• potrebuje pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb ter slabovidne osebe se odmeri v višini 53 % najnižje pokojninske osnove (višina DPP 150,00 € ),
• potrebuje nujno stalno pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ter slepe in nepokretne osebe se odmeri v višini 53 % najnižje pokojninske osnove (višina DPP 300,00 €),
• je uživalec pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege, se odmeri dodatek za pomoč in postrežbo v višini 76 % najnižje pokojninske osnove (višina DPP 430,19 €)
• je uživalec pokojnine, kateremu se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb o socialni varnosti izplačuje v sorazmernem delu in ki ima pravico do DPP, se izplačuje v sorazmernem delu.

Če pridobi upravičenec pravico do DPP po tem zakonu in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere.

DPP se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS.

Uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo

Upravičencu pripada dodatek za pomoč in postrežbo od dne, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi in traja, dokler je podana takšna potreba.

Dodatek za pomoč in postrežbo se ne izplačuje za obdobje, ki ga je upravičencu preživel v bolnišnici / drugem zavodu (nad šest mesecev takšne oskrbe), prav tako se ne izplačuje v času, stalnega prebivanja v tujini, ne glede na stalno ali začasno prebivanje v RS.

Zahtevo za priznanje pravice do DPP vloži na obrazcu ZPIZ 10340-1/1

• osebni zdravnik
• upravičenec
• zakoniti zastopnik /pooblaščenec upravičenca

K zahtevi se priloži medicinska dokumentacija (original ali overjena od osebnega zdravnika).

Zahteva za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, se lahko odda osebno ali pošlje na najbližjo območno enoto ZPIZ, oziroma pošlje preko storitve eVLOGE ZA VSE, brez kvalificiranega digitalnega potrdila.

O upravičenosti do DPP poda izvedensko mnenje invalidska komisija, na podlagi katerega ZPIZ odloči o pravici z odločbo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.

Pristojna invalidska komisija povabi prosilca za pravico do DPP na osebni pregled. Če le ta ne more priti na invalidsko komisijo/ga ni mogoče pripeljati, opravi izvedenec ZPIZ-a osebni pregled na domu /ustanovi.

Če se zdravstveno stanje prejemnika DPP poslabša/spremeni, se vloži nova vloga za ponovno odločanje o pravici.

Sofinanciranje osebne asistence z dodatkom za pomoč in postrežbo

V skladu s 26. členom Zakona o osebni asistenci (ZOA), uporabnik osebne asistence, ki je upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo oziroma drugega denarnega prejemka zaradi potrebe po tuji negi in pomoči, sofinancira osebno asistenco pri izbranem izvajalcu osebne asistence, v višini polovice prejemka.

Če se upravičenec do komunikacijskega dodatka iz 8. člena ZOA odloči, da bo namesto pravice do 30 ur osebne asistence tedensko, koristil denarno nadomestilo v višini DPP pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb in že prejema DPP oziroma drug prejemek zaradi potrebe po tuji negi in pomoči, se mu to denarno nadomestilo izplačuje kot razlika med DPP oz. drugim prejemkom ter celotnim nadomestilom, do katerega je upravičen.