S prvim oktobrom 2020 je v veljavo stopil nov Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 128/20 z dne 25. 9. 2020).
Pravilnik o osebni asistenci (v nadaljevanju: Pravilnik) spreminja postopek ugotavljanja upravičenosti do osebne asistence; določa da mora biti mnenje imenovane strokovne komisije »v celotni pravilno izpolnjeno« v skladu z navodili, ki so skladni z orodjem ZOjA; omogoča CSD odločitev o pravici do osebne asistence z zavrnitvijo pravice do osebne asistence tudi brez komisije, če iz vloge ugotovi, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev za dodelitev pravice do osebne asistence; določa pravico do osebne asistence prvi dan po prenehanju pravice do celodnevnega institucionalnega varstva ali družinskega pomočnika tudi za vlagatelje, ki imajo pravico do celodnevnega institucionalnega varstva v skladu s predpisi, ki urejajo šolsko zakonodajo; določa novo nalogo koordinatorjev, uvaja spremembo pri pripravi izvedbenega načrta, s preverjanjem delovnega okolja za zaposlene osebne asistente oziroma bivalnega okolja uporabnikov osebne asistence in spreminja metodologijo za izračun cene ure storitve osebne asistence, kar za izvajalce pomeni nižjo ceno izvedene ure osebne asistence ter za osebne asistente lahko pomeni nižjo plačo.
Pravilnik določa tudi spremembe pogojev za izvajalce osebne asistence. Nov pravilnik ne spreminja komunikacijskega dodatka, izvajalcev osebne asistence, usposabljanja, internih aktov in poročanja.
Kakšne spremembe prinaša nov pravilnik o osebni asistenci za uporabnike in osebne asistente?
Pregled novega Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o osebni asistenci
Novosti v postopku ugotavljanja upravičenosti do osebne asistence
Nov Pravilnik v 3. členu spreminja čas, v katerem lahko imenovana dvočlanska strokovna komisija, ki ugotavlja upravičenost do osebne asistence na podlagi osebnega razgovora z vlagateljem ali njegovim zakonitim zastopnikom na njegovem domu, opravi osebni razgovor z vlagateljem. Po novem pravilniku bo izbrana komisija osebni razgovor z vlagateljem lahko opravila namesto v petih, v desetih dneh od njenega imenovanja.
Imenovana komisija pri osebnem razgovoru z uporabnikom osebne asistence uporablja standardizirano ocenjevalno orodje za oceno potreb po storitvah osebne asistence – ZOjA, ki ga določi minister, pristojen za invalidsko varstvo.
Novosti glede mnenja dvočlanske strokovne komisije
Imenovana dvočlanska strokovna komisija na podlagi osebnega razgovora z vlagateljem ali njegovim zakonitim zastopnikom in orodja ZOjA izda usklajeno mnenje, ki ga pošlje centru za socialno delo v petih dneh od opravljenega osebnega razgovora.
Nov Pravilnik v spremenjenem 1. odstavku 4. člena določa, da mora biti mnenje imenovane komisije izpolnjeno v skladu z navodili, ki so skladni z orodjem ZOjA. V primeru, da mnenje ni »v celotni pravilno izpolnjeno« ga koordinator vrne izbrani komisiji v dopolnitev. Imenovani komisiji bo Center za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) pred razgovorom z vlagateljem poslal njegovo vlogo. Sprememba Pravilnika ne določa več objave orodja ZOjA na spletni strani ministrstva.
Izdaja odločbe o pravici do osebne asistence tudi brez komisije ter pravica do osebne asistence prvi dan po prenehanju pravice do celodnevnega institucionalnega varstva ali družinskega pomočnika tudi za vlagatelje, ki imajo pravico do celodnevnega institucionalnega varstva v skladu s predpisi, ki urejajo šolsko zakonodajo
Pri odločanju o pravici do osebne asistence ima CSD, ki na podlagi mnenja izbrane komisije odloča o pravici do osebne asistence možnost, da vlagatelju zavrne pravico do osebne asistence tudi brez komisije, če iz vloge ugotovi, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev za dodelitev pravice do osebne asistence, kot to izhaja iz definicije osebne asistence v zakonu.
2. člen Zakona o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18) osebno asistenco definira kot: »pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo.« ter določa, da ima pri izvajanju osebne asistence uporabnik nadzor nad organizacijo in oblikovanjem storitev osebne asistence glede na lastne potrebe, zmožnosti, življenjske okoliščine, pogoje ter želje, oziroma njegov zakoniti zastopnik v primeru nezmožnosti upravljanja z lastno asistenco.
Nadaljnja definicija osebne asistence v Zakonu o osebni asistenci, opredeljuje osebno asistenco kot: “pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in pomoč pri komunikaciji in obvezna prisotnost pri uporabniku v primeru najtežjih invalidnosti, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, spremstvo, pomoč na delovnem mestu in izobraževalnem procesu ter pomoč pri drugih dejavnostih in aktivnostih, v katere je uporabnik vključen.”
Pravilnik spreminja tudi vsebino 4. odstavka (prejšnji 3. odstavek) 7. člena, ki določa, da se poleg vlagateljev s pravico do celodnevnega institucionalnega varstva ali družinskega pomočnika po predpisih, ki urejajo socialno oziroma zdravstveno varstvo, prizna pravico do osebne asistence s prvim naslednjim dnem, ko jim preneha pravica do celodnevnega institucionalnega varstva ali družinskega pomočnika tudi vlagateljem, ki imajo pravico do celodnevnega institucionalnega varstva v skladu s predpisi, ki urejajo šolsko zakonodajo.
Nova naloga koordinatorjev
Nov Pravilnik o osebni asistenci v 3. odstavku 10. člena dodaja nalogo koordinatorja, da poleg usklajevanja in spremljanja izvajanja osebne asistence ter vodenja postopkov v primeru zamenjave izvajalca osebne asistence pri uporabniku tudi nadzoruje in preverja izvajanje osebne asistence.
Spremembe pri pripravi izvedbenega načrta
Nov 3. odstavek 12. člena Pravilnika določa, da izbrani izvajalec osebne asistence pred pripravo izvedbenega načrta preveri, ali je dom uporabnika, ki je delovno okolje osebnega asistenta, higiensko primeren za opravljanje dela. Če izvajalec ugotovi, da delovno okolje ni higiensko primerno za opravljanje dela, pozove uporabnika, da delovno okolje uredi. Če uporabnik ureditve ne izvede in tega po oceni izvajalca osebne asistence tudi ne zmore, lahko izbrani izvajalec osebne asistence s soglasjem in na stroške uporabnika sam uredi delovno okolje.
Ta nova določba pomeni, da uporabnik oziroma njegov zakoniti zastopnik in izbrani izvajalec osebne asistence na podlagi odločbe o pravici do osebne asistence pripravita izvedbeni načrt šele po tem, ko bo izvajalec preveril “delovno okolje osebnega asistenta” oziroma bivalne prostore uporabnika osebne asistence. Sama vsebina izvedbenega načrta ostaja nespremenjena in enako kot prej, velja tudi za uporabnike s priznano pravico do osebne asistence 30 ur na mesec.
Sprememba metodologije za izračun cene ure storitve osebne asistence in priznanih stroškov, povezanih z zaposlovanjem osebnih asistentov
Nov Pravilnik v drugem odstavku 26. člena, ki določa izhodišče pri izračunu cene ure storitve osebne asistence tako, da je izhodišče pri izračunu cene ure storitve osebne asistence višina 23. plačnega razreda plačne lestvice; vključuje novo določbo, ki določa, da, če bo višina minimalne plače presegla višino 23. plačnega razreda plačne lestvice, ki velja za javni sektor, bo izhodiščna višina v višini minimalne plače. Ta nova določba izvajalcem osebne asistence omogoča, da lahko znižajo plačo osebnim asistentom.
Društvo Svelipa ne bo nižalo plače osebnim asistentom
Društvo Svelipa – za pomoč invalidom, kronično bolnim in starostnikom, je kljub novi določbi iz 1. odstavka 26. člena in spremenjenemu 27. členu pravilnika, ki za izvajalce pomeni nižja cena izvedene ure osebne asistence, sprejelo odločitev, da ne bo nižalo plače osebnim asistentom, čeprav kot izvajalcu osebne asistence, nov Pravilnik to omogoča.