V luči sprejemanja Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo vplival tudi na osebno asistenco, je odlična pravnica Mojca Sušec pripravila predavanje z naslovom Umeščenost družinskega pomočnika v slovenski zakonodajni okvir in dinamika sprememb njegovega položaja. Predavanje je organiziralo Društvo Svelipa.
V naši sredi živijo ljudje, ki niso povsem neodvisni od drugih zaradi določenega hendikepa ali oviranosti. Skrb zanje resda že nekaj časa obstaja v institucijah, a skozi čas se je pokazala potreba po njihovi oskrbi v domačem okolju. Konvencija o pravicah invalidov jasno določa njihove pravice in enakost pred zakonom, torej tudi o tem, da se lahko sami odločajo, kje in kako bodo živeli. Poleg tega je bilo staršu takega otroka težko biti istočasno zaposlen in hkrati dostojno skrbeti zanj v domačem okolju. Tako se je počasi in spontano začela razvijati ideja o statusu družinskega pomočnika. Področje se je uredilo, a ne enovito, saj je v bistvu razdeljeno med različne zakone: Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je uvedlo delno plačilo za izgubljeni dohodek. Zakon o socialnem vključevanju, ki določa postopek izbire družinskega pomočnika in zdaj Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ta status povsem na novo ureja oziroma pojasnjuje pravico do oskrbovalca družinskega člana.
Do 18. leta starosti
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Vloga za uveljavitev pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Eden od staršev (mati ali oče otroka) v tem primeru prejema nadomestilo plače v višini 734,15 evrov mesečno (če dela s krajšim delovnim časom od polnega, mu pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek), po zakonu pa mu pripada tudi dodatek za nego otroka. Oziroma minimalna plača mesečno (2 ali več otrok + 30%) plus prispevki.
Ta upravičenost traja najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Pogoj za uveljavljanje te pravice je, da imata tako otrok kot starš stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Če je otrok zaradi usposabljanja, vzgoje ali šolanja (ne pa zaradi zdravljenja) v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo (razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu oziroma doma letno vseeno preživi vsaj 90 dni) ali če je v rejništvu, starši ne morejo uveljavljati te pravice. Odločba, ki jo izda Center za socialno delo, sloni na mnenju zdravniške komisije.
Izbira družinskega pomočnika
Institut družinskega pomočnika ima pomembno vlogo pri ohranjanju kakovostnega življenja invalidnih oseb. Ponuja alternativo upravičencem do institucionalnega varstva, s poudarkom na zagotovitvi večje intimnosti, individualnosti, solidarnosti, osebne komunikacije, domačnosti in topline. Je pravica, pri kateri, lahko v primerih in pod zakonskimi pogoji, namesto celodnevnega institucionalnega varstva, upravičenec izbere družinskega pomočnika, ki mu nudi pomoč v domačem okolju.
Vlogo družinskega pomočnika lahko prevzame družinski član, ki zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi pomoči invalidni osebi in ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba. Pogosto so to starši, ki so do 18. leta starosti uveljavljali plačilo za izgubljeni dohodek in gre tu bolj za avtomatizem, lahko pa se postopek sproži povsem na novo. Že ob začetku postopka je treba priložiti številna dokazila, natančno se ve tudi, kdo je upravičenec in kdo bo družinski pomočnik. Družinski pomočnik skrbi za polnoletno osebo, ki ima težko motnjo v duševnem razvoju ali je težko gibalno ovirana in ji nudi pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Prejme plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2 kratnika minimalne plače, ima plačane prispevki, postopek prav tako vodi CSD in ga tudi nadzira, saj je potrebno strokovnemu delavcu enkrat letno poročati. Ni pa to delovno razmerje in ga tako tudi ne smatramo. Na željo invalidne osebe in na željo družinskega pomočnika, se lahko slednje preneha; recimo zaradi spremenjenih potreb invalidne osebe, zaradi izvajanja dolžnosti in nalog v nasprotju z določbami tega zakona, seveda tudi s smrtjo družinskega pomočnika ali s smrtjo invalidne osebe. Lahko se invalidna oseba odloči tudi, da bo vstopila v program osebne asistence in se s tem tudi prekine vloga družinskega pomočnika.
Mojca Sušec je poudarila področje sofinanciranja instituta družinskega pomočnika:
Pravice družinskega pomočnika se dodatno financirajo s sredstvi invalidne osebe do višine njene plačilne sposobnosti in s sredstvi v višini prispevka zavezancev za preživljanje.
- Zavezanec, ki je hkrati družinski pomočnik, ni dolžan prispevati k plačilu pravic družinskega pomočnika.
- Izjava invalidne osebe, s katero dovoli, da izplačevalec dodatek za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo izplačuje Republiki Sloveniji.
- Če je invalidna oseba lastnica nepremičnine, se ji v odločbi o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnica je in na kateri nima prijavljenega stalnega prebivališča, v korist Republike Slovenije.
Kar se tiče storitev, nudenih invalidni osebi, nekaj razlik med družinskim pomočnikom in osebnim asistentom vendarle je. Predvsem je razlika v tem, da je fokus na besedi oskrba, pri osebni asistenci pa storitvi, ki pa jih izvaja asistent po navodilih uporabnika.
Vpliv Zakona o dolgotrajni oskrbi
V zadnjem času smo spremljali debate okoli dolgotrajne oskrbe, okoli katere se vrti veliko nejasnosti, saj gre za dejansko velike sistemske ureditve. Če bo z referendumom zaustavljen že sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, se bo uveljavitev sprememb zamaknila za eno leto. Če referendum ne uspe, bo s 1.1.2023 začel Zakon veljati, posledično pa bo izginil pojem družinskega pomočnika, saj bo veljal le še dober teden.
Med družinskim pomočnikom in oskrbovalcem družinskega člana je nekaj tudi podobnosti. To vlogo lahko prevzame družinski član, ki se odjavi iz evidence brezposelnih ali evidence iskalcev zaposlitve oziroma zapusti trg dela. Opravljata podobne storitve. Oba prejemata plačilo 1,2 kratnik minimalne plače in sta vključena v obvezna socialna zavarovanja in če se ‘razmerje’ preneha brez krivde, veljajo pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
Kot najbolj očitne razlike med DP in oskrbovalcem je predavateljica naštela naslednje:
-pri oskrbovalcu veljajo ostrejši pogoji
-o pravici pri DP odloča CSD, pri oskrbovalcu ZZZS
-družinski pomočnik mora poročati CSD-ju, oskrbovalec mora pisati dnevnik opravljanja dolgotrajne oskrbe
-sofinanciranje pri institutu je prisotno, pri oskrbovalcu zaenkrat ne
-pri DP ne obstaja mirovanje statusa, pri oskrbovalcu je mogoče
-za usposabljanje DP poskrbi Socialna zbornica, oskrbovalci dolgotrajne oskrbe imajo 30 ur osnovnega, potem pa na 5 let po 20 ur obnovitvenega usposabljanja
Najbolj očitne razlike med OA in DP:
-Osebni asistent ni nujno družinski član, družinski pomočnik in oskrbovalec družinskega člana praviloma sta
-Uporabnik osebne asistence lahko ima več osebnih asistentov, medtem ko sta družinska pomočnika lahko maksimalno 2 v kolikor vsak opravlja delo za polovični delovni čas, sicer pa eden.
-Osebni asistent lahko delo opravlja na več pravnih podlagah, družinski pomočnik le na en način.
-Osebni asistent je lahko redno zaposlen v obliki delovnega razmerja, pri družinskem pomočniku ne gre za redno zaposlitev, zato nima dodatkov za delo v manj ugodnem času, regresa, predvsem pa delo ni omejeno na polni delovni čas
-Nabor storitev pri osebni asistenci je bolj usmerjen v aktivno, neodvisno življenje in vključenost v družbo, posledično širši.
-Storitve osebne asistence se opravljajo po navodilih uporabnika oz. zakonitega zastopnika, medtem ko družinski pomočnik nudi oskrbo
-Osebna asistenca se sofinancira s polovico dodatka za pomoč in postrežbo uporabnika, nepremičnine in ostalo premoženje ter dohodki uporabnika pa niso obremenjeni, pri družinskem pomočniku so
Monika Kubelj