Družinski pomočnik (DR)

Pravico do osebne asistence imajo osebe, v skladu z Zakonom o osebni asistence po dopolnjenim 18. letu. Zato je institut družinskega pomočnika še vedno pomembna oblika pomoči mlajšim invalidnim osebam v domačem okolju, saj omogoča, da invalidna oseba namesto celodnevnega institucionalnega varstva izbere družinskega pomočnika, ki mu nudi pomoč in možnost življenja v domačem okolju.

Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (ZSV) ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb (invalidna oseba) pravico do izbire družinskega pomočnika.

Za invalidno osebo v tem primeru se šteje, oseba

• ki je zanjo pred uveljavljanjem pravice do izbire družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek
• ki je invalid po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, za katero komisija na podlagi ZSV ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju oz.
• težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, katero jo lahko nudi družinski pomočnik.

Financiranje družinskega pomočnika

Sredstva za plačilo družinskega pomočnika se zagotavljajo iz naslova dodatka za tujo nego in pomoč oz. dodatka za pomoč in postrežbo upravičenca.
Pravice družinskega pomočnika se dodatno financirajo s sredstvi invalidne osebe in zavezancev, do višine njihove plačilne sposobnosti. Le ta se določi v skladu z sprejetimi merili Vlade RS, po katerih se za upravičence in druge zavezance delno ali v celoti določajo oprostitve plačila, kadar ta sredstva, skupaj z dodatkom za tujo nego in pomoč oz. DPP, ne zadostujejo za financiranje pravic družinskega pomočnika.
Razliko plačila družinskega pomočnika krije občina.

Občina od bruto zneska za pravice družinskega pomočnika plača vse prispevke in družinskemu pomočniku nakaže neto znesek, invalidne osebe in njeni zavezanci za preživljanje pa povrnejo del sredstev, skladno z njihovo plačilno sposobnostjo, redno za tekoči mesec.

Zavezanec, ki je hkrati družinski pomočnik, ni dolžan prispevati k plačilu pravic družinskega pomočnika.

Kdo je lahko družinski pomočnik?

Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč in ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba oz. njeni družinski člani (oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, stric ali teta, stari oče ali stara mama,…).
Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb oz. zapustila trg dela, oziroma je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega.
Pri statusu družinskega pomočnika ne gre za vzpostavitev delovnega razmerja, kot ga ureja delovnopravna zakonodaja, zato družinski pomočnik nima pravic iz delovnega razmerja (regres, dopust, bolniški dopust, …) ali obveznosti, običajnega delovnega razmerje (npr.: zahtevana stopnja izobrazbe), prav tako tudi nima “formalnega delodajalca”.

Uveljavljanje pravice do družinskega pomočnika

Invalidna oseba uveljavlja pravico do izbire družinskega pomočnika pri pristojnem centru za socialno delo preko Vloge za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika.

Vlogi za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika se priloži:

• dokumentacija o zdravstvenem stanju invalida
• izjava invalidne osebe o izplačevanju dodatka za pomoč in postrežbo /dodatka za tujo nego in pomoč
• izjava izbranega družinskega pomočnika, da želi invalidni osebi nuditi pomoč, na podlagi katere bo invalidska komisija lahko pripravila mnenje, ali izbrani družinski pomočnik upravičencu lahko nudi potrebno pomoč

Obrazci za določitev oprostitve in prispevka k plačilu pravic družinskega pomočnika:

• obrazec A-II: Zahteva invalidne osebe za določitev oprostitve in prispevka k plačilu pravic družinskega pomočnika (doc)
• obrazec A-III: Zahteva zavezanca za določitev prispevka k plačilu pravic družinskega pomočnika (doc)

Pristojni center za socialno delo o izbiri določene osebe za družinskega pomočnika odloči o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika na podlagi mnenja invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kateri priloži tudi predhodno mnenje občine, pristojne za financiranje pravic družinskega pomočnika o znanih okoliščinah, ki so pomembne za oblikovanje mnenja invalidske komisije.

V primeru, da je invalidna oseba pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika v celodnevnem institucionalnem varstvu, pristojni CSD pred odločitvijo pridobi tudi mnenje zavoda, v katerem je nameščena. CSD vso dokumentacijo, s katero razpolaga, posreduje invalidski komisiji.

Invalidska komisija v svojem mnenju ugotovi, ali gre za upravičenca iz 18.a člena ZSV ali mu izbrani družinski pomočnik potrebno pomoč lahko nudi.

Pristojni CSD izda odločbo, s katero ugotovi, da bo invalidni osebi pomoč, ki jo potrebuje pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, nudil izbrani družinski pomočnik, in hkrati odloči o pravicah družinskega pomočnika (pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače oz. sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek v prim. dela s krajšim delovnim časom od polnega)

Če je invalidna oseba lastnica nepremičnine, se ji v odločbi o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika lahko prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnica je, v korist občine, ki financira pravice družinskega pomočnika, le v primeru izrecne zahteve občine in če gre za nepremičnino, na kateri uporabnik storitve nima prijavljenega stalnega prebivališča.

Občina mora zahtevo o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine podati v roku 20 dni od prejema obvestila centra za socialno delo, da vodi postopek, v katerem odloča o oprostitvi plačila družinskega pomočnika.

Pravice družinskega pomočnika

Družinski pomočnik ima pravico do:

• delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini neto minimalne plače oziroma do sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek, če poleg opravljanja nalog družinskega pomočnika ostaja v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega
• obveznega zdravstvenega zavarovanja za primer bolezni pri delu / izven dela
• obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
• zavarovanja za primer brezposelnosti in
• starševsko varstvo (prispevke delodajalca in delno plačilo za izgubljeni dohodek plačuje država).

Center za socialno delo je pristojen za odločanje o pravici do izbire družinskega pomočnika in prijavo družinskega pomočnika v zavarovanje in morebitno odjavo iz zavarovanj.

Dela in naloge družinskega pomočnika

Družinski pomočnik invalidni osebi nudi pomoč v skladu z njenimi potrebami in interesi, predvsem:

• nastanitev
• nego
• prehrana in gospodinjska opravila
• zdravstveno oskrba preko izbranega osebnega zdravnika
• spremstvo in udejstvovanje v različnih socialnih in družbenih aktivnostih (kulturne, športne, verske, izobraževalne)
• omogočanje zakonitemu zastopniku invalidne osebe, da opravlja svojo funkcijo

Družinski pomočnik se udeležuje programov usposabljanja, ki jih določi Socialna zbornica Slovenije, katera tudi določa njihovo vsebino, izvajalce, pogostost in trajanje.

Družinski pomočnik, ki invalidni osebi zagotavlja oskrbo v domačem okolju, mora imeti primeren odnos do invalidne osebe in biti usposobljen za komuniciranje in delo z invalidno osebo.

Naloge družinskega pomočnika:

• osebna oskrba: pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, umivanju, vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišča, varovanje upravičenca
• zdravstvena oskrba: sodelovanje z osebnim zdravnikom invalidne osebe, organizacija dostopa do potrebnih zdravstvenih storitev, skrb za jemanje predpisane terapije in pomoč pri jemanju zdravil, izvajanje določenih fizioterapevtskih postopkov, oskrba ran, preprečevanje ter oskrba preležanin, nabava zdravil po receptu in pripomočkov z napotnico, pomoč pri gibanju, pomoč pri uporabi in čiščenju pripomočkov
• socialna oskrba in organiziranje prostočasnih aktivnosti: pomoč pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialne mreže, organiziranje dejavnosti za prosti čas, urejanje pošte invalidne osebe, informiranje ustanov o stanju in potrebah invalidne osebe
• gospodinjska pomoč: priprava primerne dietne hrane in napitkov, vzdrževanje prostorov, v katerih živi invalidna oseba, postiljanje in preoblačenje postelje, vzdrževanje čistoče in likanje perila, ureditev bivalnega okolja glede na potrebe invalidne osebe.

V primeru spremenjenih okoliščin, ki bi onemogočile izvajanje pomoči, je družinski pomočnik dolžan obvestiti center za socialno delo.

Nadzor nad izvajanjem instituta družinskega pomočnika

Družinski pomočnik enkrat letno centru za socialno delo poroča o izvajanju pomoči invalidni osebi.
Center za socialno delo spremlja, ali družinski pomočnik invalidni osebi zagotavlja ustrezno pomoč in o delu družinskega pomočnika sestavlja letna poročila, ki vsebujejo tudi mnenja invalidne osebe.
Invalidna oseba lahko kadarkoli center za socialno delo seznani z delom družinskega pomočnika in daje svoje mnenje na poročila družinskega pomočnika.

V primeru spremenjenih okoliščin ali če podvomi o ustreznosti pomoči, je dolžan družinski pomočnik po predpisanem postopku celotno dokumentacijo odstopiti invalidski komisiji, ki glede tega poda ponovno mnenje.
Inšpekcijski nadzor nad delom družinskega pomočnika izvaja Socialna inšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorata RS za delo.